Boj za rafinerijo: za milijardni posel manjkal le še podpis, a je posegel Trump

Turški gradbeni, energetski, rudarski in turistični konglomerat Cengiz Holding in azerbajdžansko državno naftno podjetje Socar vztrajata pri načrtovanem nakupu rafinerije ruskega Lukoila v Bolgariji Neftohim Burgas, je v torek poročal turški časopis Patronlar Dunyası.

Ponudbo za največjo rafinerijo na Balkanu sta oddala pred dobrim letom dni. Premagala sta mednarodne tekmece in prišla do faze podpisa pogodbe. Tega pa so preprečile sankcije, ki jih je proti Lukoilu 23. oktobra uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Veljati bodo začele 21. novembra.

Lukoil je takrat napovedal prodajo svojega celotnega premoženja v tujini. Tega poleg rafinerije v Bolgariji in še ene v Romuniji sestavlja še 75-odstotni delež v iraškem naftnem polju Zahodna Qurna 2, ki je med največjimi na svetu. Ruski naftni velikan proizvede približno dva odstotka svetovne nafte, ima pa tudi deleže v številnih naftnih terminalih in verigah bencinskih črpalk po Evropi.

Po Lukoilovi napovedi prodaje celotnega premoženja se je kot kandidat za nakup pojavil švicarski naftni trgovec Gunvor, a je bil pred dnevi primoran umakniti prevzemno ponudbo. Odločitev je prišla po tem, ko ga je Washington označil za “lutko Kremlja” in dejal, da nikoli ne bo dobil licence.

Milijardni posel

Zdaj naj bi Turki in Azerbajdžanci spet računali na to, da bodo rafinerijo v Bolgariji kupili oni.

Lastnik in predsednik turškega Cengiz Holdinga Mehmet Cengiz je za turški časopis Patronlar Dunyası povedal, da si bodo kljub sankcijam še vedno prizadevali za prevzem. “Sankcije so prišle, ko smo bili tik pred podpisom. Nismo odnehali. Raziskujemo pravne možnosti,” je dejal.

Cengiz je o prevzemu za turški časopis spregovoril že junija in dejal, da bi s tem prevzemom vstopili v sektor maloprodaje goriv in bencinskih črpalk. “Govorimo o naložbi v vrednosti približno 2,5 milijarde dolarjev. Rafinerija ima zmogljivost predelave od osem do deset milijonov ton nafte na leto, ima pa tudi lastno verigo bencinskih črpalk,” je takrat dejal.

Turški holding Cengiz sicer v Sloveniji trenutno gradi drugo cev predora Karavanke, azerbajdžanski Socar pa je eden od dobaviteljev zemeljskega plina. Avgusta lani je s slovenskim Geoplinom sklenil prvi posel o dobavi.

Po poročanju medijev v Azerbajdžanu so zanimanje za bolgarsko rafinerijo v preteklosti pokazali tudi kazahstansko državno naftno podjetje KazmunayGas, mednarodna trgovska hiša Vitol, turški pokojninski sklad Oyak in madžarsko naftno in plinsko podjetje MOL. Zanimanje MOL za rafinerijo je lani potrdil tudi madžarski premier Viktor Orban.

Prodaja samo s soglasjem bolgarske vlade

Po pisanju hrvaškega Poslovni.hr je bolgarski parlament pretekli petek po nujnem postopku sprejel zakon, ki predvideva imenovanje posebnega upravitelja za premoženje Lukoila v Bolgariji in nadaljevanje vseh poslovnih dejavnosti, vključno s predelavo nafte, tudi po začetku veljave ameriških sankcij.

V skladu s tem zakonom delničarji ne bodo smeli prodajati delnic v rafineriji Neftochim Burgas. Te pravice se bodo namreč prenesle na posebnega upravitelja, ki bo moral za prodajo pridobiti dovoljenje vlade. Lukoil ima bolgarsko rafinerijo v večinski lasti prek hčerinske družbe Litasco, ki je registrirana v Švici.